Vpliv rdečega planeta na Zemljo presenetljivo močan

Zemljino podnebje že milijone let niha med ledenimi dobami in toplejšim obdobjem, kar je posledica subtilnih sprememb v orbiti in nagibu osi našega planeta.

Te spremembe, znane kot Milankovićevi cikli, se pojavljajo, ker Zemlja okoli Sonca ne kroži sama, ampak v družbi ostalih planetov.

Kaj so Milankovićevi cikli?

Milankovićevi cikli so naravne spremembe v Zemljini poti okoli Sonca in v nagibu njene osi, ki potekajo v dolgih časovnih obdobjih.

Ti cikli vplivajo na količino sončne svetlobe, ki jo Zemlja prejme, kar lahko sproži dolgotrajne podnebne spremembe, vključno z ledenimi dobami.

Ime so dobili po srbskem znanstveniku Milutinu Milankoviću, ki je prvi podrobno opisal njihov vpliv na podnebje. Obstajajo trije glavni cikli: ekscentričnost orbite (približno vsakih 100.000 let), nagib osi (na približno 41.000 let) in precesija osi (na približno 23.000 let).

Gravitacijska privlačnost drugih planetov namreč nenehno vpliva na naš planet tako, da počasi spreminja njegovo orbito (pot okoli Sonca), nagib osi in smer, v katero kažejo poli.

Astronomi že dolgo vedo, da v teh ciklih pomembno vlogo igrata Jupiter (največji planet v Osončju) in Venera (nam v povprečju najbližji planet, po masi podoben našemu).

Nova nova analiza pa je razkrila, da tudi Mars, čeprav je veliko manjši od obeh, presenetljivo močno vpliva na Zemljine podnebne ritme.

Raziskovalci pod vodstvom Stephena Kana so izvedli računalniške simulacije, ki so spreminjale maso Marsa od nič do desetkratnika njegove trenutne vrednosti, in spremljali, kako so te spremembe vplivale na Zemljine orbitalne spremembe skozi milijone let.

Ugotovili so, da če Mars "izničijo" (v simulaciji je to pomenilo maso 0), nekateri cikli preprosto izginejo, medtem ko postanejo izrazitejši ali daljši, če Marsu v simulacijah povečajo maso). Rezultati simulacij so tako potrdili, da je Mars ključni akter pri določanju nekaterih klimatskih ciklov na Zemlji.

Vpliv Marsa na razliko med poletjem in zimo

Tako Mars vpliva na obliko oziroma tako imenovano ekscentričnost Zemljine orbite.

Ekscentričnost Zemljine orbite je merilo, ki opisuje, kakšne oblike (krožna ali eliptična) je njena pot okoli Sonca.

Če je ekscentričnost nizka, je Zemljina orbita skoraj popoln krog. Kadar je višja, postane orbita bolj iztegnjena oziroma eliptična – torej ima Zemlja bolj izrazito točko, ko je Soncu najbližje (perihelij), in točko, ko je od njega najbolj oddaljena (afelij).

Bolj eliptična orbita pa se odraža v večji razliki med zimo in poletjem na določenih delih, saj Zemlja v enem delu leta prejme več sončne svetlobe kot v drugem.

Ekscentričnost Zemljine orbite niha med vrednostima približno 0,005 (bolj krožna orbita) in 0,058 (bolj eliptična orbita) v ciklu, ki traja približno 100.000 let.

Trenutna ekscentričnost Zemljine orbite znaša približno 0,0167, kar pomeni, da je pot našega planeta okoli sonca rahlo eliptična.

Mars vpliva tudi na taljenje ali kopičenje polarnega ledu

Marsova gravitacija vpliva tudi na naklon Zemljine osi. Nagib Zemljine osi niha med 22,1 in 24,5 stopinje, en cikel pa traja približno 41.000 let. Nagib osi določa, kako močni so letni časi.

Pri večjem nagibu (bližje 24,5 stopinje) so poletja bolj vroča in zime hladnejše, zlasti na višjih zemljepisnih širinah. Pri manjšem nagibu (bližje 22,1stopinje) so letni časi milejši.

To neposredno vpliva na taljenje ali kopičenje polarnega ledu — močnejša poletja pomenijo več taljenja snega in ledu, kar ima lahko dolgoročne podnebne posledice.

Trenutno je Zemljina os nagnjena za približno 23,44 stopinje, nagib pa se počasi pomika proti spodnji meji, 22,1 stopinje.

Zakaj so te ugotovitve pomembne?

Raziskava kaže, da so Milankovićevi cikli na Zemlji tako produkt celotne naše planetarne soseščine, pri čemer ima Mars nepričakovano pomembno podporno vlogo pri oblikovanju našega podnebja.

Ta ugotovitev pa je lahko pomembna za ocenjevanje naseljivosti eksoplanetov, podobnih Zemlji, z razumevanjem vpliva drugih planetov v istem sistemu.

Ta raziskava je objavljena na strežniku ArXiv in čaka recenzijo neodvisnih strokovnjakov.